O tem spisu

Pred vami je slovenski prevod spisa Unix FAQ, pogosto zastavljenih vprašanj z odgovori v novičarskih skupinah in . Prosim, ne ponavljajte teh vprašanj, ker so bila zastavljena že velikokrat, in prosim, ne pljuvajte po ljudeh, ki morda niso videli tega obvestila. Hvala! Čeprav so vsa vprašanja legitimna, kaže, da se vsako leto znova pojavljajo v novičarskih skupinah in , navadno z odgovori, od katerih je le nekaj pravilnih, in skupaj z jadikovanjem o tem, kako so venomer postavljena enaka vprašanja. Ob tem boste morda želeli prebrati mesečni članek ,,Answers to Frequently Asked Questions`` v novičarski skupini , ki vam bo povedal, kaj pomeni ,,UNIX``. Pri pestrosti sistemov Unix na svetu je težko zagotoviti, da bodo ta vprašanja delovala na vseh sistemih. Vselej preberite strani vašega lokalnega referenčnega sistemskega priročnika, preden poskušate storiti karkoli tukaj priporočenega. Če imate predloge ali popravke za katerikoli tukajšnji odgovor, ga, prosim, pošljite na . Slovenski prevod je nastal konec leta 1998, ko so nekateri odgovori že zastareli. Prevajalec svetuje, da nasvete uporabljate z zrnom soli. Avtor originalnih Unix FAQ načrtuje novo izdajo, ki jo bomo poskušali prevesti, če boste pokazali zanimanje za tole različico. Prevajalec prosi za kakršnekoli pripombe k prevodu - pošljite jih na . Pravna zaščita

Zbirko originalnih nasvetov je pravno zaščitil © 1994 Ted Timar, razen dela , ki sta ga zaščitila © 1994, Pierre Lewis in Ted Timar. Vse pravice so pridržane. Dovoljenje za razširjanje te zbirke imate, če jo brezplačno razširjate v elektronski obliki, če ste naredili vse razumne poskuse, da bi uporabili njeno zadnjo različico, če so hranjene vse tu navedene zasluge in to sporočilo o pravni zaščiti. O drugih vprašanjih distribucije se bo premislilo. Vsem razumnim zahtevam se bo ugodilo. Vsi nasveti so bili priporočeni z dobrimi nameni, vendar za njihovo točnost ne jamčijo niti pisci prispevkov niti avtor te zbirke niti prevajalec. Uporabniki v celoti prevzemajo odgovornost za morebitno povzročeno škodo. Slovenski prevod te zbirke z dne 26. septembra 1998 je delo Romana Maurerja. Za njegovo razširjanje veljajo enaki pogoji kot za izvirno zbirko. Dostopnost

Veliko zbirk pogosto zastavljenih vprašanj (krajše PZV; angl. FAQ - Frequently Asked Questions), vključno s to, je dostopnih z anonimnim FTP-jem z arhivarskega mesta , ki je zrcaljen tudi na slovenskem strežniku . Ime, pod katerim se arhivira PZV, vidite v vrstici ,,Archive-Name:`` na vrhu članka. Original teh PZV je shranjen pod imeni ,,unix-faq/faq/part[1-7]``. Formatirane različice originalnega spisa Unix FAQ v formatu Texinfo, tekstovnem formatu in formatu za . Slovenska različica v formatih TXT, SGML, Postscript in DVI je dostopna na mestu za anonimni FTP v podimenikih (iščite datoteke Unix-FAQ-sl.*) ali v svetovnem spletu na naslovu . Zahvale

Subject: Who helped you put this list together? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Ta spis je ena prvih zbirk pogosto zastavljenih vprašanj (PZV; angl. Frequently Asked Questions - FAQ). Prvič je bil sestavljen julija 1989. Ted Timar <> je prevzel vzdrževanje tega seznama. Skoraj vse delo (in zasluge) za sestavljanje te zbirke gredo Stevu Haymanu. Veliko zahval dolgujemo tudi ducatom bralcev Useneta. Ti so prispevali vprašanja, odgovore, popravke in predloge za ta seznam. Posebna zahvala gre Maartenu Litmaathu, Guyu Harrisu in Jonathanu Kamensu, ki so spisali posebej obsežne prispevke. Temo je pretežno zapisal Matthew Wicks <wicks@dcdmjw.fnal.gov>. Temo je pretežno zapisal Pierre (P.) Lewis <lew@bnr.ca>. Kjer je le mogoče, je na vrhu odgovora naveden avtor posameznega odgovora na vprašanje in datum zadnjega popravka. Žal sem s to prakso začel šele nedavno, zato je veliko podatkov nepopolnih. Bil sem tudi brezbrižen do podatkov o avtorjih popravkov odgovorov. Opravičujem se vsem, ki ste napisali dragocene prispevke, a niste primerno omenjeni. Originalni dokument je dostopen v formatu leisner@sdsp.mc.xerox.com> je očistil različico v formatu Texinfo. Pisci obsežnejših prispevkov tega spisa so lahko omenjeni drugje ali pa tudi ne, a so: Steve Hayman <shayman@Objectario.com> Pierre Lewis <lew@bnr.ca> Jonathan Kamens <jik@mit.edu> Tom Christiansen <tchrist@mox.perl.com> Maarten Litmaath <maart@nat.vu.nl> Guy Harris <guy@auspex.com> Dne 26. septembra 1998 s popravki 16. februarja 1999 je Roman Maurer <> ta spis prevedel v slovenščino. Hvala Alešu Koširju <kosir@hermes.si> za številne popravke prevoda! Splošna vprašanja

Kaj pomeni številka v oklepajih pri sklicevanju na , Subject: When someone refers to 'rn(1)' ... the number in parentheses mean? Date: Tue, 13 Dec 1994 16:37:26 -0500

Številka je videti kot neke vrste klic funkcije, a to ni. Te številke pomenijo poglavje ,,Priročnika za Unix`` (angl. ,,Unix manual``), kjer najdete primerno dokumentacijo. Napišete lahko man 3 ctime in s tem pogledate stran o ,, Nekatere različice Unixa uporabljajo neštevilska imena razdelkov. Xenix, na primer, uporablja ,,man -s# naslov`` namesto ,,man # title``. Vsako poglavje ima uvod, ki ga lahko preberete z ukazom man # intro kjer je time(1)``, stran referenčnega priročnika o ukazu ,time(3)``, stran referenčnega priročnika o podprogramu ,man 1 time`` ali ,,man 3 time`` in s tem določite, katera stran priročnika vas zanima. Pogosto boste našli druge razdelke za lokalne programe ali celo podrazdelke zgornjih razdelkov - Ultrix ima med drugim razdelke 3m, 3n, 3x in 3yp. Kaj pomeni {kakšen nerazumljiv ukaz na Unixu}?

Subject: What does {some strange unix command name} stand for? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Jezik in program, ki ga interpretira, se imenujeta po začetnicah priimkov njegovih avtorjev, ki so Al Aho, Peter Weinberger in Brian Kernighan.

Izraz g/re/p

kjer pomeni ,, fgrep foobar *.c`` navadno počasnejši kot ,,egrep foobar *.c`` (Da, to je nekam presenetljivo. Poskusite!)

Obrobna angleška beseda ,,catenate`` pomeni ,,spenjati (z verigo)`` ali ,,povezovati v zaporedja``, kar je točno to, kar naredi ,, Ko je podjetje General Electric prodalo svojo enoto za velike sisteme podjetju Honeywell, je ta izpustil ,, Datoteka z gesli za Unix ima polje ,,pw_gecos``. To polje je resnični ostanek zgodnjih časov. Dennis Ritchie je poročal: Včasih smo poslali tiskalniški izhod ali paketna opravila na stroj GCOS. Polje $IDENT. Ni ravno elegantno.

To sta naslednika programa ,, Po izrazoslovju vodovodnih inštalaterjev - cepilec pipe v obliki črke T.

Dennis Ritchie pravi: Pravzaprav ta akronim (tako kot smo ga vzeli; morda ima druge verjetne etimologije) pomeni ,,Blok se je začel s simbolom`` (angl. ,,Block Started by Symbol``). To je bila psevdo-operacija v FAP (Fortran Assembly [-hm?] Program), zbirnik za stroje IBM 704-709-7090-7094. Definiral je svoje oznake in rezerviral prostor za dano število besed. Obstajal je še psevdo-operator BES, ,,Block Ended by Symbol`` (slov. ,,Blok se je končal s simbolom``), ki je počel podobno, a tako, da je bila oznaka definirana z zadnjo prirejeno besedo + 1. (Na teh strojih so bile fortranske tabele shranjene v obratnem vrstnem redu in so bile 1-začetek.)

Uporaba je razumno primerna in je podobna kot pri standardnem nalagalniku Unixa, kjer prirejeni pomnilnik ni potrebno vstaviti dobesedno v objekt, pač pa je dostopen prek kazalca (angl. ,,the space assigned didn't have to be punched literally into the object deck but was represented by a count somewhere``).

Ta ukaz, ki vklopi asinhrono obvestilo o pošti, je bil pravzaprav poimenovan po psu v Berkeleyu. Eric Cooper z univerze Carnegie Mellon takole pripoveduje: Potrdim lahko izvor imena

rc (kot v ,,/etc/rc``) "RunCom"

,, Obstajal je pripomoček, ki je izvedel ukaze, shranjene v datoteki; imenoval se je ,, ,,

,, Jezik Perl je zelo popularno orodje avtorja Larryja Walla. Je prosto dostopno in popolnoma prenosljivo. Uporablja se za obdelovanje besedil in delo z datotekami, ter premošča prepad med ukazno lupino in programiranjem v jeziku C (ali med preprostim ukazom iz ukazne vrstice in puljenjem svojih las). Za nadaljne informacije glejte novičarsko skupino Useneta .

Knjiga ,,Life with Unix`` Dona Libesa vsebuje mnogo več takšnih poslastic. Kako deluje most med novičarsko skupino ,,comp.unix.questions`` in elektronskim seznamom ,,info-unix``?

Subject: How does the gateway between "comp.unix.questions" ... work ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Elektronska seznama ,,info-unix`` in ,,unix-wizards`` sta posebni poštni različici skupin in . Med vsebino elektronskih poštnih seznamov in novičarskih skupin ne bi smelo biti razlik. Če se želite prijaviti na enega teh seznamov, pošljite pismo na ali . Ne pričakujte takojšnjega odgovora. Tukaj so podrobnosti, zahvaljujoč vzdrževalcu seznama, Bobu Reschlyju: Pošiljanje na seznama info-UNIX in UNIX-wizards

Vse, kar pošljete na seznam, se objavi; pisem ne moderiram - BRL deluje le kot prepisovalnik. Prispevki naročnikov z Interneta naj bodo poslani na naslov seznama (info-UNIX ali UNIX- wizards); naslova z ,-request` sta le za dopisovanje z vzdrževalcem seznama [mano]. Pisma, poslana prek Useneta, naj bodo naslovljene na primerno novičarsko skupino ( ali ). Naročniki z Interneta dobivajo pisma dveh vrst: posamezna sporočila in povzetke pisem. Pisma, ki prispejo na BRL prek Interneta in BITNET-a (čez most BITNET-Internet), se takoj razpošljejo na vse naslove na poštnem seznamu. Pisma z Useneta se zberejo v povzetke in ti se dnevno pošljejo na naslove članov na seznamu. Promet z BITNET-a je precej podoben prometu prek Interneta. Glavna razlika je, da vzdržujem le en naslov za pisma, naslovljena na vse naročnike BITNET-a. Ta naslov kaže na večji seznam, ki vsebuje posamezne naročnike BITNET-a. Tako mora v vsaki smeri le po eno pismo med BITNET-om in Internetom. Naročniki USENET-a vidijo le posamezna pisma. Vsa pisma, odposlana z Internetu, se razpošiljajo na naš stroj z USENET-om. Potem se uvrstijo v primerno novičarsko skupino. Žal pri sporočilih, ki gredo prek mostu, pošiljatelj postane ,,news@brl-adm``. To je trenutno neizbežni stranski učinek premostitvenega programja. Kar se tiče publike, USENET ima izjemno veliko bralcev - domnevam, da več tisoč gostiteljev in na desetine tisočev bralcev. Glavni seznam, ki ga vzdržujemo tu na BRL, poganja okoli 150 vnosov, od katerih jih je približno 10% lokalnih redistribucijskih seznamov. Nimam natančnega občutka za velikost redistribucije po BITNET-u, a domnevam, da je približno enake velikosti in sestave kot glavni seznam. Promet vsebuje v povprečju od 150 Kb do 400 Kb sporočil na teden. Katere so uporabne knjige o Unixu ali C-ju?

Subject: What are some useful Unix or C books? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Mitch Wright (mitch@cirrus.com) vzdržuje dober seznam knjig o Unixu in C-ju, z opisi in z nekaterimi kratkimi pregledi. Trenutno je na njegovem seznamu 167 knjižnih naslovov. Kopijo tega seznama dobite z anonimnim FTP-ju na naslovu (192.160.13.1). Popravke in predloge pošiljajte na . Samuel Ko (kko@sfu.ca) vzdržuje še en seznam knjig za Unix. Ta seznam vsebuje le priporočene knjige in je torej krajši, knjige pa so razvrščene po kategorijah, kar je morda primernejše, če iščete določen tip knjige. Kopijo tega seznama dobite na naslovu . Popravke in predloge pošiljajte na . Če ne morete uporabiti anonimnega FTP-ja, pošljite vrstico ,, za navodila o prenašanju datotek po elektronski pošti. Kaj se je zgodilo s seznamom izgovarjave, ki je bil del tega spisa?

Subject: What happened to the pronunciation list ... ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Od nastanka v letu 1989 dalje so originalna angleška PZV vključevala izčrpen seznam izgovarjave, ki ga je vzdrževal Maarten Litmaath (hvala, Maarten!). Prvi seznam je pripravil Carl Paukstis <carlp@frigg.isc-br.com>. Seznam se je upokojil, saj njegov naslov ,,Vprašanja o Unixu`` ne ustreza. Še vedno ga lahko najdete kot del široko razširjene datoteke ,,Jargon`` (vzdržuje jo Eric S. Raymond, <eric@snark.thyrsus.com>), ki je veliko primernejši forum na temo ,,Kako naj izgovorim /* ?``. Če želite kopijo seznama, se povežite z 133.210.4.4, in jo poiščite v imeniku . Relativno osnovna vprašanja, ki jih navadno sprašujejo začetniki

Kako odstranim datoteko z imenom, ki se začne z , Subject: How do I remove a file whose name begins with a "-" ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 Poiščite tak način imenovanja datoteke, da se ne začne s pomišljajem. Najpreprostejši odgovor je primer rm ./-imedatoteke (seveda predvidevamo, da je ,,--``, ki pomeni ,,to je zadnja izbira, vse po tem ni več izbira``. Vaša različica rm -- -imedatoteke Nekatere različice rm - -imedatoteke``. Kako odstranim datoteko, ki ima v svojem imenu čudne znake?

Subject: How do I remove a file with funny characters in the filename ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 Če je ,,čuden znak`` znak ,/`, preskočite na zadnji del odgovora. Če je čuden znak nekaj drugega, na primer presledek ali kontrolni znak ali znak s prižganim osmim bitom (to so npr. slovenske črke ,,蚞ȊŽ``), nadaljujte z branjem. Prvi klasični odgovor je uporaba ukaza na način rm -i vzorec*ki*ustreza*le*datoteki*ki*jo*želite Ukaz vpraša za vsako datoteko, ki ustreza vzorcu, če jo želite odstraniti. Nasvet morda v vaši ukazni lupini ne bo deloval zaradi znakov s prižganim osmim bitom, saj ga ukazna lupina lahko odreže. Drugi klasični odgovor je rm -ri . ki vas za vsako datoteko v trenutnem imeniku vpraša, ali naj jo odstrani. V angleškem okolju odgovorite z ,chmod a-x``, da vas ne bodo motili. Vselej globoko vdihnite in razmislite, kaj počnete, ter dvakrat preverite, kaj ste zapisali v ukazni vrstici, kadar uporabljate zastavico ,, find . -type f ... -ok rm '{}' \; kjer je ,,ls -i .``) in potem uporabite find . -inum 12345 -ok rm '{}' \; ali find . -inum 12345 -ok mv '{}' novo-ime-datoteke \; ,,/`? Te datoteke so res posebni primeri in jih lahko ustvari le hroščata koda v jedru (tipično jih naredijo implementacije NFS, ki ne počistijo neveljavnih znakov iz imen datotek na oddaljenih strojih). Najprej poskušajte natanko razumeti, zakaj je ta problem tako izjemen. Spomnite se, da so imeniki v Unixu preprosto pari imen datotek in številk inode. Imenik tipično vsebuje podobno informacijo: ime datoteke inode datoteka1 12345 datoteka2.c 12349 datoteka3 12347 Teoretično sta ,/` in ,\0` le dva znaka, ki se ne moreta pojaviti v imenu datoteke - znak ,/` zato, ker se uporablja za ločevanje imenikov in datotek, in znak ,\0` zato, ker končuje ime datoteke. Žal nekatere izvedbe omrežnega datotečnega sistema NFS prešerno ustvarjajo datoteke z vključenimi nagibnicami kot odgovor na zahteve oddaljenih strojev. Na primer, to se lahko zgodi, ko se nekdo na Macu ali drugem ne-Unixu odloči narediti oddaljeno datoteko NFS na vašem Unixu, z datumom v imenu datoteke. Vaš imenik na Unixu ima potem v sebi tole: ime datoteke inode 91/02/07 12357 Takšne datoteke ne bo pobrisalo nobeno zgoraj opisano čaranje z ukazoma /` na običajen način. Vsak običajen program bo želel narediti unlink("91/02/07"), kar jedro razume kot ,,pobriši datoteko 91/02/07`` v trenutnem imeniku. To je komaj zaznavna, a ključna razlika. Kaj lahko naredite v tem primeru? Najprej se poskusite vrniti na Maca, ki je ustvaril ta nevšečni vnos, in skušajte prepričati Maca in vaš lokalni strežnik NFS, da datoteko preimenujeta v nekaj, kar ne vsebuje nagibnic. Če to ne deluje ali morda ni izvedljivo, boste potrebovali pomoč vašega sistemskega upravitelja, ki bo moral poskusiti kaj od naslednjega. Uporabite ,,ls -i``, da boste izvedeli številko inode nesrečne datoteke, potem odklopite datotečni sistem (z ustvarite nov imenik v istem starševskem imeniku, kot ga ima imenik, ki vsebuje datoteko na slabem glasu, iz starega imenika v novega premaknite vse, kar lahko (se pravi vse, razen datoteke s slabim imenom), na imeniku z datoteko s slabim imenom napravite ,,ls -id`` , da dobite njegovo številko inumber, odklopite datotečni sistem, uporabite ,,obnovite datotečni sistem s ,, Potem boste datoteko poiskali takole: namestite datotečni sistem; preimenujte imenik, ki ste ga ustvarili, tako da bo imel enako ime, kot stari imenik (saj je stari imenik dokončno pobrisal ,,premaknite datoteko iz imenika ,, Alternativa temu pristopu je popravljanje imenika na zahteven način z brkljanjem po surovem datotečnem sistemu (angl. raw file system). Uporabite ,,Kako dobim rekurziven izpis vsebine imenika?

Subject: How do I get a recursive directory listing? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Nekaj od tega bo naredilo to, kar želite: ls -R (vse različice ,ls` nimajo ,-R`) find . -print (to mora delovati povsod) du -a . (pokaže ime in velikost) Če iščete vzorec z jokerji (angl. wildcard), ki bo ustrezal vsem datotekam ,, % nek-ukaz `find . -name '*.c' -print` ,,Kako lahko v svoj pozivnik vključim ime trenutnega imenika?

Subject: How do I get the current directory into my prompt? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Odvisno od tega, katero ukazno lupino uporabljate. V nekaterih ukaznih lupinah je to preprosto, v drugih pa težko ali celo nemogoče.

C Shell ( Vstavite tole v svojo datoteko alias setprompt 'set prompt="${cwd}% "' setprompt # nastavitev uvodnega pozivnika alias cd 'chdir \!* && setprompt' Če uporabljate alias pushd 'pushd \!* && setprompt' alias popd 'popd \!* && setprompt' Nekatere lupine /usr/spool/mail% ``), lahko uporabite alias setprompt 'set prompt="$cwd:t% "' Pomen operatorjev false && echo napaka Če izpiše ,,Bourne Shell ( Če imate novejšo različico Bournove ukazne lupine (SVR2 ali novejšo), lahko uporabite za izdelavo svojega ukaza funkcijo lupine, denimo ,, xcd() { cd $* ; PS1="`pwd` $ "; } Če imate starejšo Bournovo ukazno lupino, je to zapleteno, a mogoče. Dodajte v vašo datoteko LOGIN_SHELL=$$ export LOGIN_SHELL CMDFILE=/tmp/cd.$$ export CMDFILE # 16 je SIGURG, izberite signal, ki se navadno ne uporablja PROMPTSIG=16 export PROMPTSIG trap '. $CMDFILE' $PROMPTSIG in potem postavite ta izvedljivi skript (brez zamikanja!), recimo mu ,, : xcd directory - change directory and set prompt : by signalling the login shell to read a command file cat >${CMDFILE?"not set"} < Zdaj spreminjajte imeniku z ukazom ,,xcd /nek/imenik``. Korn Shell ( Vstavite to v vašo datoteko PS1='$PWD $ ' Če želite le zadnjo komponento imenika, uporabite PS1='${PWD##*/} $ ' T C shell ( %~ trenutni imenik, uporablja ~ za $HOME %/ polna pot trenutnega imenika %c ali %. končna komponenta trenutnega imenika tako, da lahko preprosto ukažete set prompt='%~ ' BASH (FSF-jeva ukazna lupina ,,Bourne Again SHell``)

Simbol \w v $PS1 daje polno ime poti trenutnega imenika, z uporabo \W daje osnovno ime (angl. basename) trenutnega imenika. Torej lahko poleg zgornjih rešitev za PS1='\w $ ' ali PS1='\W $ ' Kako s skriptom ukazne lupine preberem znake s terminala?

Subject: How do I read characters from the terminal in a shell script? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

V while read vrstica do echo $vrstica ... done V $<, kot tukaj: while ( 1 ) set vrstica = "$<" if ( "$vrstica" == "" ) break ... end Žal se v en sam znak s terminala, lahko poskusite nekaj podobnega: echo -n "Vstavite znak: " stty cbreak # ali stty raw beriznak=`dd if=/dev/tty bs=1 count=1 2>/dev/null` stty -cbreak echo echo "Hvala, da ste vtipkali $beriznak ." Kako preimenujem Subject: How do I rename "*.foo" to "*.bar", or change file names to lowercase? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Zakaj ne deluje ,,mv *.foo *.bar``? Premislite, kako ukazna lupina razvija jokerje (angl. wildcards). Niza ,,No match.``, ker ne najde ,,mv a.foo b.foo c.foo *.bar``, kar bo uspelo le, če imate en sam imenik, ki ustreza ,, C Shell:

foreach f ( *.foo ) set base=`basename $f .foo` mv $f $base.bar end Bourne Shell:

for f in *.foo; do base=`basename $f .foo` mv $f $base.bar done Nekatere ukazne lupine poznajo posebne mehanizme za zamenjavo vrednosti spremenljivk (angl. variable substitution features), tako lahko namesto ukaza ,, C Shell:

foreach f ( *.foo ) mv $f $f:r.bar end Korn Shell:

for f in *.foo; do mv $f ${f%foo}bar done Če nimate ukaza ,, ls -d *.foo | sed -e 's/.*/mv & &/' -e 's/foo$/bar/' | sh Obstaja program Vladimirja Lanina, imenovan ,, (Volume 21, ). Omogoča vam uporabo na način mmv '*.foo' '=1.bar' V ukaznih lupinah zanke, podobne zgornjim, pomagajo pri zamenjavi imen datotek iz velikih črk v male ali obratno. Velike črke v imenih datotek prevedete v male takole: C Shell:

foreach f ( * ) mv $f `echo $f | tr '[A-Z]' '[a-z]'` end Bourne Shell:

for f in *; do mv $f `echo $f | tr '[A-Z]' '[a-z]'` done Korn Shell:

typeset -l l for f in *; do l="$f" mv $f $l done Če želite biti posebno temeljiti in pravilno obravnavati datoteke z izrojenimi imeni (ki vključujejo presledke ali takorekoč karkoli), boste morali uporabiti: Bourne Shell:

for f in *; do g=`expr "xxx$f" : 'xxx\(.*\)' | tr '[A-Z]' '[a-z]'` mv "$f" "$g" done Ukaz ,\c`.

Nekatere različice ukaza ,,[]`` bodo primerno mislile, da bi morale preslikati ,Če imate nameščen programski jezik ,, #!/usr/bin/perl # # primeri uporabe skripta rename (avtor lwall): # rename 's/\.orig$//' *.orig # rename 'y/A-Z/a-z/ unless /^Make/' * # rename '$_ .= ".bad"' *.f # rename 'print "$_: "; s/foo/bar/ if =~ /^y/i' * $op = shift; for (@ARGV) { $was = $_; eval $op; die $@ if $@; rename($was,$_) unless $was eq $_; } Zakaj dobim ob ukazu ,,rsh gostitelj ukaz`` [kakšno čudno sporočilo o napaki]?

Subject: Why do I get [some strange error message] when I "rsh host command" ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 (Govorimo o programu za oddaljeno ukazno lupino ,, stty erase ^H biff y Dobili boste čudna sporočila, kot je tole: % rsh nek-stroj date stty: : Can't assign requested address Where are you? Tue Oct 1 09:24:45 EST 1991 Podobne napake lahko dobite, če izvajate določena opravila pripomočkov ,,na kupe operacij, ki jih preprosto ni vredno izvajati drugje kot v interaktivnih ukaznih lupinah (npr. ,,set history=N``). Tedaj jih postavite v pogojni blok v vaši ,, if ( $?prompt ) then operacije... endif Ker v neinteraktivnih ukaznih lupinah spremenljivka ,,Kako naj {nastavim spremenljivko okolja, spremenim imenik} znotraj programa ali skripta ukazne lupine in dosežem, da bo to upoštevala moja trenutna ukazna lupina?

Subject: How do I ... and have that change affect my current shell? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

V splošnem tega ne morete storiti, vsaj ne brez posebnih priprav. Ko nek proces ustvari svoj podproces, ta podeduje kopijo spremenljivk svojega očeta (vključno s trenutnim imenikom). Otrok lahko spremeni podedovane vrednosti, kolikor hoče, vendar te spremembe ne bodo prizadele starševskega okolja, saj otrok spreminja le svojo kopijo originalnih podatkov. Možne so nekatere posebne priprave. Vaš otroški proces lahko izpiše spremenjene spremenljivke, če je oče vnaprej pripravljen prebrati ta izhod in ga razumeti tako, da ustrezno nastavi svoje lastne spremenljivke. Ukazne lupine lahko izvajajo skripte tudi v okolju osnovnega procesa, namesto v okolju podprocesa, in tedaj bodo spremembe prizadele tudi osnovno ukazno lupino. Na primer, če je vašemu skriptu za cd /zelo/dolga/pot setenv PATH /nekaj:/nekaj-drugega ali če imate podoben skript za Bournovo ali Kornovo ukazno lupino cd /zelo/dolga/pot PATH=/nekaj:/nekaj-drugega export PATH in poskušate pognati ,, . mojaskripta v lupini C pa source myscript

Če je vse, kar poskušate storiti, le sprememba imenika ali nastavitev spremenljivke okolja, bo verjetno najlažje, da uporabite vzdevek (angl. alias) v lupini C ali funkcijo v Bournovi/Kornovi ukazni lupini. Glejte razdelek za nekaj primerov. Veliko bolj podroben odgovor je pripravil Thomas Michanek <xtm@telelogic.se>. Dobite ga lahko po FTP-ju z naslova . Kako lahko v Subject: How do I redirect stdout and stderr separately in csh? From: msb@sq.com (Mark Brader) Date: Mon, 26 Oct 1992 20:15:00 -0500

V ( ukaz >datoteka_za_stdout ) >&datoteka_za_stderr ki požene ,, sh -c 'ukaz 2>datoteka_za_stderr' Kako znotraj Subject: How do I tell inside .cshrc if I'm a login shell? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Ko ljudje govorijo tako, pravzaprav s tem mislijo nekaj od naslednjega: Kako lahko ugotovim, ali gre za interaktivno ukazno lupino? ali pa Kako lahko ugotovim, ali gre za najvišje nivojsko ukazno lupino?

Morda lahko ugotovite, ali je vaša ukazna lupina resnično prijavna lupina (se pravi, bo prebrala ,, if (! $?CSHLEVEL) then # # To je "najvišjenivojska" ukazna lupina, # morda prijavna lupina, morda lupina, pognana z # 'rsh stroj nek-ukaz' # Tukaj moramo nastaviti pot PATH in vse drugo, # kar želimo imeti v vsaki od naših ukaznih lupin. # setenv CSHLEVEL 0 set home = ~username # za vsak slučaj source ~/.env # nastavimo okolje else # # Ta lupina je otrok ene od drugih ukaznih lupin, zato # nam ni treba ponovno nastaviti vseh spremenljivk okolja. # set tmp = $CSHLEVEL @ tmp++ setenv CSHLEVEL $tmp endif # Izhod iz .cshrc, če ni interaktivna, npr. pod rsh. if (! $?prompt) exit # Tukaj smemo nastaviti pozivnik ali vzdevke, ki bi bili # uporabni le za interaktivne ukazne lupine. source ~/.aliases Kako v lupini naredim ujemalni vzorec, ki se ujema z vsemi datotekami, razen z ,, Subject: How do I construct a ... matches all files except "." and ".." ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

In vi ste mislili, da bo to preprosto ... Ustreza vsem datotekam, ki se ne začenjajo z ,,.* Ustreza vsem datotekam, ki se začenjajo z ,,.[!.]* (Le novejše ukazne lupine; nekatere lupine uporabljajo ,, Ustreza vsem datotekam, ki se začnejo z ,,.??* Ustreza datotekam, ki se začnejo z ,, Če želite varno ujemanje z vsemi datotekami, razen ,, .[!.]* .??* * Alternativno lahko zaposlite zunanji program ali dva in uporabite substitucijo znotraj narekovaja (angl. backquote substitution). To (ali ,ls -A` na nekaterih različicah Unixa) je precej dobro: `ls -a | sed -e '/^\.$/d' -e '/^\.\.$/d'` a tudi to bo zamočilo pri datotekah z znaki za novo vrsto, znaki IFS ali jokerjih v njihovih imenih. V .!(.|) * Kako poiščem zadnji argument v skriptu Bournove ukazne lupine?

Subject: How do I find the last argument in a Bourne shell script? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Odgovor sta prispevala: Martin Weitzel <@mikros.systemware.de:martin@mwtech.uucp> Maarten Litmaath <maart@nat.vu.nl> Če ste prepričani, da argumentov ni več kot devet, potem lahko uporabite: eval zadnji=\${$#}

V ukaznih lupinah, združljivih s standardom POSIX, to deluje za for zadnji do : done Primer se posploši takole: for i do predpredzadnji=$predzadnji predzadnji=$zadnji zadnji=$i done Zdaj pa denimo, da želite t0= u0= ostanek='1 2 3 4 5 6 7 8 9' argv= for h in '' $ostanek do for t in "$t0" $ostanek do for u in $u0 $ostanek do case $# in 0) break 3 esac eval argv$h$t$u=\$1 argv="$argv \"\$argv$h$t$u\"" # (1) shift done u0=0 done t0=0 done # zdaj obnovimo argumente eval set x "$argv" # (2) shift Ta primer deluje za prvih 999 argumentov. Dovolj? Dobro poglejte vrstici, označeni z (1) in (2) in se prepričajte, da se originalni argumenti res obnovijo, ne glede na to, katere čudne znake vsebujejo! eval argN=\$argv$N Če želite obrniti argumente, morate spremeniti vrstico, označeno z (1), argv="\"\$argv$h$t$u\" $argv" Kako odstranite zadnji argument, vam prepuščamo za nalogo. Če dovoljujete tudi podprocese, ki morda izvajajo nevgrajene ukaze, lahko spremenljivke ,argv` določite preprosteje: N=1 for i do eval argv$N=\$i N=`expr $N + 1` done Za obračanje argumentov obstaja še preprostejša metoda, ki niti ne ustvarja podprocesov. Ta pristop lahko uporabite tudi, ko želite pobrisati npr. zadnji argument, a v tem primeru se ne morete več sklicevati neposredno na argv` nastavljene v obratnem vrstnem redu: argv= for i do eval argv$#=\$i argv="\"\$argv$#\" $argv" shift done eval set x "$argv" shift Kaj je narobe, če imam , Subject: What's wrong with having '.' in your $PATH ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Malce ozadja: spremenljivka okolja /bin/ls``), vaša ukazna lupina išče izvedljivo datoteko s tem imenom po vseh imenikih, naštetih v seznamu za uporabnike setenv PATH :/usr/ucb:/bin:/usr/bin setenv PATH .:/usr/ucb:/bin:/usr/bin za uporabnike PATH=:/usr/ucb:/bin:/usr/bin export PATH PATH=.:/usr/ucb:/bin:/usr/bin export PATH Posestvovanje ,,./a.out`` napišete ,,/tmp``. Če je tam slučajno program, imenovan ,,/tmp/ls``, ki ga je tam pustil kak drug uporabnik, ter vi napišete ,,/bin/ls``), bo vaša ukazna lupina pognala ,,./ls``, program tistega drugega uporabnika. Odveč je napisati, da vas lahko poganjanje neznanega programa, kot je ta, nadvse preseneti. Bolje je postaviti oznako za trenutni imenik ,, setenv PATH /usr/ucb:/bin:/usr/bin:. Če ste zdaj v imeniku /tmp in napišete ,,/usr/ucb, /bin in /usr/bin za program, imenovan ,,sl -l`` namesto ,,ls -l``, tvegate, da boste pognali ,,./sl``, če ta obstaja. Kak ,,bister`` programer lahko računa na pogoste tipkarske napake in pušča programe s takimi imeni raztrosene po javnih imenikih. Pazite! Veliko izkušenih uporabnikov Unixa shaja povsem dobro, ne da bi sploh imeli ,, setenv PATH /usr/ucb:/bin:/usr/bin Če naredite to, boste morali za zagon programov vselej pisati ,,./program`` namesto Kako lahko iz skripta ukazne lupine zapiskam na terminalu?

Subject: How do I ring the terminal bell during a shell script? From: uwe@mpi-sb.mpg.de (Uwe Waldmann) Date: Fri, 30 Apr 93 16:33:00 +0200

Odgovor je odvisen od različice vašega Unixa (ali raje od vrste programa ,,\nnn. Ukaz se torej glasi echo -n '^G' kjer ^G pomeni \nnn in uporablja \c za preprečitev izpisa končnega znaka za konec vrstice, torej je odgovor: echo '\007\c' Zakaj ne morem uporabiti programa ,, Subject: Why can't I use "talk" to talk with my friend on machine X? From: tmatimar@isgtec.com (Ted Timar) Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 Unix ima tri razširjene programe ,,Zakaj da koledar napačen izpis?

Subject: Why does calendar produce the wrong output? From: tmatimar@isgtec.com (Ted Timar) Date: Thu Sep 8 09:45:46 EDT 1994 Pogosto ljudje ugotovijo, da izhod Unixovega koledarskega programa ,, September 1752 S M Tu W Th F S 1 2 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 To je mesec, v katerem so ZDA (pravzaprav celoten Britanski Imperij) zamenjale julijanski koledar z gregorijanskim. Drug pogost problem, ki ga imajo ljudje s koledarskim programom, je, da mu podajajo argumente kot je ,,cal 9 94``. To izpiše koledar za september leta 94, Vmesna vprašanja

Kako lahko ugotovim čas, ko je bila datoteka ustvarjena?

Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Ne morete ga - nikjer se ne shrani. Datoteke imajo podatke o času zadnje spremembe (pokaže ga ,,ls -l``), času zadnjega dostopa (pokaže ga ,, ls -lu``) in času zadnje spremembe inode (pokaže ga ,,ls -lc``). Zadnji se pogosto imenuje ,,čas ustvarjenja`` - celo v nekaterih straneh referenčnega priročnika (za stat(2). Kako lahko uporabim Subject: How do I use "rsh" without having the rsh hang around ... ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

(Glejte odgovor na vprašanje , o katerem ,, rsh stroj ukaz & ali rsh stroj 'ukaz &' Na primer, poskusite narediti rsh stroj 'sleep 60 &' in videli boste, da rsh machine -n 'command >&/dev/null </dev/null &' Če na oddaljenem stroju uporabljate rsh machine -n 'command >/dev/null 2>&1 </dev/null &' Zakaj? ,,-n`` poveže standardni vhod ukaza /dev/null, torej lahko poženete celotni ukaz -n`` ekvivalenten pomen, kot da bi še enkrat določili ,,< /dev/null``. Še več, preusmeritve vhoda in izhoda na /dev/null; katerakoli datoteka bo v redu. V veliko primerih različni deli tega zapletenega ukaza niso potrebni. Kako lahko skrajšam datoteko?

Subject: How do I truncate a file? Date: Mon, 27 Mar 1995 18:09:10 -0500

Funkcija BSD-ja ftruncate() nastavi dolžino datoteke. (Toda vse različice se ne obnašajo enako.) Kaže, da tudi druge različice Unixa podpirajo neke vrste krajšanje. Obstajajo tri znana obnašanja funkcije BSD 4.2 Ultrix, SGI, LynxOS krajšanje ne poveča datoteke krajšanje ne premika datotečnega kazalca BSD 4.3 SunOS, Solaris, OSF/1, HP/UX, Amiga krajšanje lahko poveča datoteko krajšanje ne premika datotečnega kazalca Cray UniCOS 7, UniCOS 8 krajšanje ne poveča datoteke krajšanje spremeni datotečni kazalec Ostali sistemi pridejo v štirih možnostih: le SCO nekateri sistemi definirajo izraz F_CHSIZE, a ga ne podpirajo obnaša se kot BSD 4.3 le Interative Unix nekateri sistemi (npr. Interative Unix) definirajo izraz F_FREESP, a ga ne podpirajo obnaša se kot BSD 4.3 chsize() QNX in SCO nekateri sistemi (npr. Interative Unix) imajo funkcijo chsize(), a je ne podpirajo obnaša se kot BSD 4.3 nič ni znanih sistemov tukaj bodo sistemi, ki sploh ne podpirajo Moderatorjevo sporočilo: Spodnje funkcije sem posnel nekaj let nazaj. Ne morem več ugotoviti prvotnega pisca. S. Spencer Sun <spencer@ncd.com> je tudi prispeval verzijo za /* Emulacije ftruncate(), ki delujejo na nekaterih Systemih V. Ta datoteka je v javni lasti. */ #include #include #ifdef F_CHSIZE int ftruncate (fd, length) int fd; off_t length; { return fcntl (fd, F_CHSIZE, length); } #else #ifdef F_FREESP /* Naslednjo funkcijo je napisal kucharsk@Solbourne.com (William Kucharski) */ #include #include #include int ftruncate (fd, length) int fd; off_t length; { struct flock fl; struct stat filebuf; if (fstat (fd, &filebuf) < 0) return -1; if (filebuf.st_size < length) { /* Extend file length. */ if (lseek (fd, (length - 1), SEEK_SET) < 0) return -1; /* Write a "0" byte. */ if (write (fd, "", 1) != 1) return -1; } else { /* Truncate length. */ fl.l_whence = 0; fl.l_len = 0; fl.l_start = length; fl.l_type = F_WRLCK; /* Zapiši ključavnico na prostor datoteke. */ /* To se zanaša na NEDOKUMENTIRAN argument F_FREESP funkcije fcntl, ki skrajša datoteko tako, da se konča na položaju, ki ga določa fl.l_start. Se manjša čudesa nikoli ne bodo končala? */ if (fcntl (fd, F_FREESP, &fl) < 0) return -1; } return 0; } #else int ftruncate (fd, length) int fd; off_t length; { return chsize (fd, length); } #endif #endif Zakaj simbol ,, Subject: Why doesn't find's "{}" symbol do what I want? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Ukaz find /pot -type d -exec ukaz {}/\* \; upajoč, da bo ukaz imenik1/* ukaz imenik2/* ... Žal {}/*`` bo ukaz {}/* ukaz {}/* ... enkrat za vsak imenik. To je lahko hrošč, lahko je odlika, a shajati moramo s takim vedenjem. Kako se mu izognemo? En način je s trivialnim kratkim skriptom v ukazni lupini, denimo ,,./naredi``, ki vsebuje le ukaz "$1"/* Potem lahko uporabljate find /pot -type d -exec ./naredi {} \; Ali, če se želite izogniti skriptu ,,./naredi``, lahko uporabite find /pot -type d -exec sh -c 'ukaz $0/*' {} \; (To deluje, ker se znotraj ,ukaza` ,,sh -c 'ukaz' A B C ...``, find /pot -type d -print | sed 's:.*:ukaz &/*:' | sh Če na vsak način želite zmanjšati število klicev ukaza ,, find /pot -print | xargs ukaz kar bo pognalo enkrat ali večkrat ukaz datoteka1 datoteka2 datoteka3 imenik1/datoteka1 imenik1/datoteka2 Žal to ni popolnoma robustna ali varna rešitev. Kako lahko zaščitim simbolične povezave?

Subject: How do I set the permissions on a symbolic link? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Zaščite (angl. permissions, dovolilnice tipa -rw-r--r-) pri simboličnih povezavah pravzaprav ne pomenijo ničesar. Edina dovoljenja, ki štejejo, so zaščite datotek, na katere kažejo povezave. Kako lahko ,,obnovim`` pobrisano datoteko?

Subject: How do I "undelete" a file? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Nekoč boste po pomoti napisali nekaj kot ,,rm * .foo`` in ugotovili, da ste pravkar pobrisali ,, alias can 'mv \!* ~/.trashcan' # vrzi datoteko/e v koš alias mtcan 'rm -f ~/.trashcan/*' # nepovratno izprazni koš if ( ! -d ~/.trashcan ) mkdir ~/.trashcan # zagotovi obstoj koša Morda boste tudi želeli postaviti: rm -f ~/.trashcan/* v datoteko ,, (volume 18, ) Kako lahko proces ugotovi, ali teče v ozadju?

Subject: How can a process detect if it's running in the background? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 Najprej razčistimo: želite vedeti, ali tečete v ozadju ali želite vedeti, ali tečete interaktivno? Če se odločate, ali boste izpisovali pozivnik in podobno, je to verjetno boljši kriterij. Poglejte, če je standardni vhod terminal: sh: if [ -t 0 ]; then ... fi C: if(isatty(0)) { ... } V splošnem ne morete preveriti, ali tečete v ozadju. Osnovni problem je, da imajo različne ukazne lupine in različne različice Unixa različne predstave o tem, kaj pomenita ,,ospredje`` in ,,ozadje`` - in na najbolj pogostem tipu sistema z dobro razčiščenima pojmoma se lahko programi poljubno premikajo med ospredjem in ozadjem! Sistemi Unix brez nadzora opravil tipično postavijo proces v ozadje tako, da ignorirajo /dev/null``; to naredi ukazna lupina. Ukazne lupine, ki podpirajo nadzor opravil (angl. job control), na sistemih Unix, ki podpirajo nadzor opravil, postavijo proces v ozadje tako, da mu priredijo identifikacijsko številko ID različno od skupine procesov, ki pripadajo terminalu. V ospredje ga premaknejo tako, da popravijo skupinsko procesno številko terminala (angl. terminal's process group ID) s procesno številko. Ukazne lupine, ki Zakaj preusmerjanje v zanki ne dela, kot bi moralo? (Bournova lupina)

Subject: Why doesn't redirecting a loop work as intended? (Bourne shell) Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Oglejte si naslednji primer: foo=bar while read line do # naredi nekaj z $line foo=bletch done < /etc/passwd echo "foo je zdaj: $foo" Kljub prireditvi ,,foo=bletch`` bo to izpisalo ,,foo je zdaj: bar`` v mnogih izvedbah Bournove ukazne lupine. Zakaj? Zaradi naslednje, pogosto nedokumentirane lastnosti zgodovinskih Bournovih ukaznih lupin: preusmerjanje kontrolne strukture (kot je zanka ali stavek ,,foo=bletch``), seveda ne vplivajo na trenutno lupino. Odbor za standardizacijo ukaznih lupin in vmesnika orodij POSIX 1003.2 prepoveduje zgornje neutemeljeno ravnanje, se pravi, na sistemu, usklajenemu s P1003.2, v Bournovih ukaznih lupinah zgornji primer izpiše ,,foo je zdaj: bletch``. V zgodovinskih (in s P1003.2 usklajenih) izvedbah uporabite naslednji trik, da se izognete težavam s preusmerjanjem: foo=bar # datotečni deskriptor 9 naj postane duplikat datotečnega deskriptorja 0 (stdin); # potem poveži stdin s /etc/passwd; originalni stdin smo si zdaj # ,zapomnili` v datotečnem deskriptorju 9; glej dup(2) in sh(1) exec 9<&0 < /etc/passwd while read line do # naredi nekaj z $line foo=bletch done # naj bo stdin duplikat datotečnega deskriptorja 9, se pravi, # spet ga povežemo z originalnim stdin; zatem zapremo deskriptor 9 exec 0<&9 9<&- echo "foo je zdaj: $foo" To bi moralo vselej izpisati ,,foo je zdaj; bletch``. Prav, vzemite naslednji primer: foo=bar echo bletch | read foo echo "foo je zdaj: $foo" To bo izpisalo ,,foo je zdaj: bar`` v veliko izvedbah in ,,foo je zdaj: bletch`` v nekaterih drugih. Zakaj? V splošnem se vsak del cevovoda izvede v drugi ukazni podlupini; v nekaterih izvedbah pa je zadnji ukaz v cevovodu izjema: če je to vgrajeni ukaz, kakršen je ,,Kako poženem

Subject: How do I run ... interactive programs from a shell script ... ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 Ti programi pričakujejo terminalski vmesnik. Ukazne lupine jim ga posebej ne priskrbijo. Torej, ti programi ne morejo biti avtomatizirani v skriptih ukaznih lupin. Program ,, # uporabniško ime je dano kot 1. argument, geslo kot 2. set geslo [index $argv 2] spawn passwd [index $argv 1] expect "*password:" send "$geslo\r" expect "*password:" send "$geslo\r" expect eof Program send pub/expect/expect.shar.Z`` na naslov ali uporabite anonimni FTP za prenos imenovane datoteke s strežnika . Še ena možnost rešitve je z uporabo programa pty 4.0, ki deluje kot program pod sejo psevdo-tty, in ga dobite v arhivu comp.sources.unix, . Postopek, ki to naredi prek #!/bin/sh /etc/mknod out.$$ p; exec 2>&1 ( exec 4<out.$$; rm -f out.$$ <&4 waitfor 'password:' echo "$2" <&4 waitfor 'password:' echo "$2" <&4 cat >/dev/null ) | ( pty passwd "$1" >out.$$ ) Tukaj je ,, #!/bin/sh ( sleep 5; echo "$2"; sleep 5; echo "$2") | pty passwd "$1" Kako lahko v skriptu ali programu ugotovim ID procesa, ki pripada programu z določenim imenom?

Subject: How do I find the process ID of a program with a particular name ... ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

V skriptu ukazne lupine: Doslej še ni pripomočka, ki bi bil posebej načrtovan za preslikovanje med imeni programov in procesnimi ID-ji. Še več, takšne preslikave so pogosto nezanesljive, saj lahko obstaja več procesov z enakim imenom in ker je možno, da proces med tekom spreminja svoje ime. Toda pogosto zadošča, da uporabimo naslednji cevovod, ki izpiše seznam procesov (v vaši lasti) z določenim imenom: ps ux | awk '/ime/ && !/awk/ {print $2}' Pri tem zamenjajte ,,!/awk/`` iz izpisa izloči sočasni proces /proc``, ki se kaže kot imenik s kupom datotek v njem. Datoteke so poimenovane s števili, ki ustrezajo ID procesov. Te datoteke lahko odpirate in berete ter tako dobite podatke o procesu. Kot rečeno pa je dostop do tega imenika morebiti omejen in vmesnik se lahko spreminja od sistema do sistema. Če ne morete uporabiti posebnih proizvajalčevih knjižničnih funkcij in če nimate sistema /proc ter bi radi vse postorili v C-ju, boste morali sami brskati po pomnilniku jedra. Za dober primer, kako se to počne na večih sistemih, poglejte izvorno kodo ,,. (Paket, imenovan ,, v maju 1991 in je tudi dostopen po anonimnem FTP-ju kot {329{6,7,8,9},330{0,1}} v imeniku usenet/alt.sources/articles/ na . Kako preverim izhodni status oddaljenega ukaza, pognanega z Subject: How do I check the exit status of a remote command executed via "rsh"? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Tole ne deluje: rsh nek-stroj nek-zoprn-ukaz || echo "Ukazu je spodletelo" Izhodno stanje ,, v oktobru 1994. Skript Je mogoče programu Subject: Is it possible to pass shell variable settings into an awk program? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Za to obstajata dva različna načina. S prvim preprosto razvijemo spremenljivke povsod, kjer je to potrebno v programu. Na primer, seznam vseh terminalov tty, ki jih uporabljate, dobite takole: who | awk '/^'"$USER"'/ { print $2 }' Enojni narekovaji se uporabljajo za označevanje programa v who | awk '/^'$USER'/ { print $2 }' a jih moramo vseeno vključiti, saj bi lahko lupinska spremenljivka who | awk '$1 == uporabnik { print $2 }' uporabnik="$USER" - Spremenljivke se uporabijo, ko se zasledijo v ukazni vrstici, torej, na primer, lahko s to tehniko naročite programu awk '{ program, ki je odvisen od s }' s=1 datoteka1 s=0 datoteka2 Opazite, da nekatere verzije programa nawk 'END { print "Vaša pot je " ENVIRON["PATH"] }' /dev/null Kako se znebim procesov-zombijev, ki vztrajajo?

Subject: How do I get rid of zombie processes that persevere? From: Jonathan I. Kamens From: casper@fwi.uva.nl (Casper Dik) Date: Thu, 09 Sep 93 16:39:58 +0200

Žal je nemogoče posplošiti, kako naj se zaključi podproces, saj se na različnih vrstah Unixa mehanizmi medsebojno razlikujejo. Predvsem morate narediti wait() za podproces na signal(SIGCHLD, SIG_IGN)`` (no, pravzaprav je lahko #define SIGCHLD SIGCLD`` v datotekah z glavami), se otroški procesi samodejno počistijo, brez nadaljnega truda na vaši strani. Najpreprosteje to preverite na svojem stroju, tako da poskusite, ali deluje, čeprav se ni priporočljivo zanašati na to, če poskušate pisati prenosljivo kodo. Žal POSIX tega ne predpisuje. Nastavitev signal(SIGCHLD, SIG_IGN), če to deluje. Če samodejnega čiščenja ne morete doseči s wait(), to pomeni, da ne bo počistil za vsemi podprocesi. Prepričan sem, da ima na srečo programer na teh Unixih, na katerih to drži, vselej na voljo klica wait3()/waitpid(), toliko časa kliče eno od teh funkcij z izbiro signal(SIGCHILD, catcher_func)`` (kjer je ,,wait3()/waitpid(), a imajo Kako dobim vrstice iz cevovoda tako, kot se pišejo, namesto le v večjih blokih?

Subject: How do I get lines from a pipe ... instead of only in larger blocks? From: Jonathan I. Kamens Date: Sun, 16 Feb 92 20:59:28 -0500

Knjižnica stdio trenutno dela vmesno pomnenje (angl. buffering) različno, odvisno od tega, ali misli, da teče na tty ali ne. Če misli, da je na tty, dela vmesno pomnenje po posameznih vrsticah; sicer uporablja večji vmesni pomnilnik kot je ena vrstica. Če imate izvorno kodo odjemnika, za katerega bi radi onemogočili vmesno pomnenje, lahko za to uporabite . Kako lahko vstavim datum v ime datoteke?

Subject: How do I get the date into a filename? From: melodie neal Date: Fri, 7 Oct 1994 09:27:33 -0400

To ni težko, a je na prvi pogled malce kriptično. Začnimo najprej s samim ukazom date '+%d%m%y' Morali bi dobiti nekaj kot 130994. Če želite imeti vmes ločila, preprosto postavite znake, ki bi jih radi uporabljali, v niz za formatiranje (brez nagibnic ,/`): date '+%d.%m.%y' Obstaja veliko simbolov, ki jih lahko uporabite v nizu za formatiranje: o njih izveste v strani referenčnega priročnika (report.130994 (ali katerikoli datum že je danes): FILENAME=report.`date '+%d%m%y'` Opazite, da tukaj uporabljamo dva nabora narekovajev: notranji nabor preprečuje formatirnemu nizu prezgodnjo interpretacijo; zunanji nabor pove ukazni lupini naj izvede objeti ukaz, in zamenja rezultat v izraz (zamenjava ukazov, angl. command substitution). Zakaj se nekateri skripti začnejo z ,,#!...``?

Subject: Why do some scripts start with #! ... ? From: chip@@chinacat.unicom.com (Chip Rosenthal) Date: Tue, 14 Jul 1992 21:31:54 GMT

Chip Rosenthal je v preteklosti v novičarski skupini odgovoril na zelo podobno vprašanje. Mislim, da ljudi bega, da obstajata dva različna mehanizma, ki se oba začneta z znakom ,magična številka. Prvič, magična številka preprečuje jedru, da bi naredilo kaj neumnega, kot na primer poskušalo izvesti datoteko z bazami podatkov o vaših strankah. Če jedro ne prepozna magične številke, se pritoži z napako /* poskusi pognati program */ execl(program, basename(program), (char *)0); /* klic exec je spodletel - morda gre za skript ukazne lupine? */ if (errno == ENOEXEC) execl ("/bin/sh", "sh", "-c", program, (char *)0); /* Oh, ne, g. Bill!! */ perror(program); return -1; (Ta primer je močno poenostavljen. Vpletenih je veliko več zadev, a to ponazarja bistvo, ki ga poskušam opisati.) Če je klic #!` (magične številke so velike 16 bitov in dva 8-bitna znaka tvorita 16 bitov, prav?). Ko je jedro prepoznalo magično številko ,#!`, je prebralo tudi ostanek vrstice in ga obravnavalo kot ukaz, ki ga naj požene na vsebini datoteke. S tem popravkom lahko zdaj počnete podobne stvari: #! /bin/sh #! /bin/csh #! /bin/awk -F: Ta popravek je obstajal le v svetu Berkeleya, in je prešel na jedra USG kot del sistema System V Release 4. Pred V.4 jedro ni imelo možnosti ničesar drugega, kot nalaganje in zaganjanje binarnih izvedljivih slik pomnilnika, razen v primerih proizvajalčeve dodane vrednosti. Vrnimo se še nekaj let v preteklost, v čas, ko je več in več ljudi, ki so poganjali Unixe na jedrih USG, govorilo ,,/bin/sh je zanič kot interaktivni uporabniški vmesnik! Hočem /bin/csh. Denimo, nadalje, da ste bebec in vztrajate na programiranju skriptov moj.skript` in ga s tem pognati, čeprav je to skript za /bin/sh, želite, da se skript požene takole: execl ("/bin/csh", "csh", "-c", "moj.skript", (char *)0); Kaj pa vsi tisti obstoječi skripti -- nekateri od njih so deli sistemske distribucije? Če se poženejo skozi /bin/csh, sicer bo pognal skript skozi /bin/sh. Primer zgornje kode bi zdaj izgledal takole: /* poskusi pognati program */ execl(program, basename(program), (char *)0); /* klic exec je spodletel - morda gre za skript ukazne lupine? */ if (errno == ENOEXEC && (fp = fopen(program, "r")) != NULL) { i = getc(fp); (void) fclose(fp); if (i == '#') execl ("/bin/csh", "csh", "-c", program, (char *)0); else execl ("/bin/sh", "sh", "-c", program, (char *)0); } /* Oh, ne, g. Bill!! */ perror(program); return -1; Dve pomembni stvari, Prvič, to je popravek lupine ,execl(), boste še vedno dobili napako /bin/sh), ga bo obravnavala lupina : /bin/sh` na začetku skriptov dela čarobne preprosto dejstvo, da niso , : : /bin/sh <--- prazna vrstica : /usr/games/rogue echo "Hm ... sprašujem se, pod katero ukazno lupino tečem???" V vseh teh primerih bodo vse ukazne lupine poskušale izvesti skript z /bin/sh. Podobno, tudi vse naslednje je identično, če je na začetku skripta: # # /bin/csh #! /bin/csh #! /bin/sh # Hm ... sprašujem se, pod katero ukazno lupino tečem??? Vse te vrstice se začnejo z znakom ,/bin/sh. (Opomba: če poganjate #! /bin/sh``. Uporaba ,#!` bolj in bolj prevladuje. System V Release 4 pobira številne lastnosti z Berkeleya, vključno s to. Nekateri proizvajalci sistemov System V Release 3.2 nadgrajujejo na nekatere bolj vidne dobrote V.4 in vam poskušajo prepričati, da je to dovolj in, da ne potrebujete stvari, kot so pravi, delujoči tokovi ali dinamično nastavljivi parametri jedra. XENIX ne podpira ,/bin/csh na Xenixu nima popravka za , Napredna vprašanja; radi jih vprašujejo ljudje, ki mislijo, da že poznajo vse odgovore

Kako berem znake s terminala, ne da bi bilo uporabniku treba pritisniti Subject: How do I read characters ... without requiring the user to hit RETURN? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 Preverite način #include main() { int c; printf("Pritisnite katerikoli znak za nadaljevanje\n"); /* * funkcija ioctl() bi bila tukaj boljša; * le leni programerji delajo takole: */ system("/bin/stty cbreak"); /* ali "stty raw" */ c = getchar(); system("/bin/stty -cbreak"); printf("Hvala, ker ste vnesli %c.\n", c); exit(0); } Nekaj ljudi mi je poslalo različne bolj pravilne rešitve tega problema. Žal mi je, da jih ne morem vključiti, saj zares presegajo namen tega seznama. Preveriti boste želeli tudi dokumentacijo prenosljive knjižnice zaslonskih funkcij, imenovane ,,Kako preverim, če je treba prebrati znak, ne da bi ga zares prebral?

Subject: How do I check to see if there are characters to be read ... ? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

V nekaterih različicah Unixa je mogoče preveriti, ali je v danem datotečnem deskriptorju kaj neprebranih znakov. V BSD-ju lahko uporabite select(2). Uporabite lahko tudi FIONREAD ioctl, ki vrne število znakov, ki čakajo na prebranje, a to deluje le pri terminalih, cevovodih in vtičih. V System V Release 3 lahko uporabite poll(2), a to deluje le na tokovih. V Xenixu - in torej na Unixu SysV r3.2 in poznejših - sistemski klic rdchk() poroča o tem ali se bo klic read() na danem datotečnem deskriptorju blokiral. Ni načina, da bi preverili, ali so znaki dostopni za branje s kazalca if (znaki dostopni iz fd) read(fd, buf, sizeof buf); in dobili učinek neblokovnega branja z O_NDELAY (ki se pod BSD imenuje tudi F_SETFL funkcije fcntl(2). Starejši sistemi (Version 7, 4.1 BSD) nimajo O_NDELAY; na teh sistemih lahko najbližje neblokovnemu branju pridete z uporabo alarm(2), da branju poteče čas. Kako ugotovim ime odprte datoteke?

Subject: How do I find the name of an open file? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 V splošnem je to pretežko. Datotečni deskriptor je lahko obešen na cevovod ali pty, in v tem primeru nima imena. Lahko je obešen na datoteko, ki je bila odstranjena. Lahko ima več imen, zaradi pravih ali simboličnih povezav. Če morate to res storiti, in prepričajte se, da ste o tem razmislili na dolgo in široko in se odločili, da nimate druge izbire, lahko uporabite Kako lahko tekoči program ugotovi svojo lastno pot?

Subject: How can an executing program determine its own pathname? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 Vaš program lahko pogleda argv[0]; če se začenja z ,,/``, je to verjetno ime absolutne poti do vašega programa, sicer lahko vaš program pogleda v vsak imenik, imenovan v okoljski spremenljivki argv[0] (ki je po dogovoru ime programa, ki se izvaja). Če združite ta imenik in vrednost argv[0], imate verjetno pravo ime. Ne morete pa biti prepričani, saj je povsem legalno, da en program izvede drugega z argv[0], ki si jo zaželi. Da argv[0], je le dogovor. Na primer, povsem hipotetični primer: #include main() { execl("/usr/games/rogue", "vi Disertacija", (char *)NULL); } Izvedeni program misli, da je njegovo ime (njegova vrednost argv[0]) ,,vi Disertacija``. (Tudi nekateri drugi programi lahko mislijo, da je ime programa, ki ga trenutno poganjate ,,vi Disertacija``, a seveda je to le hipotetični primer, zato tega ne poskušajte sami :-) Kako uporabim Subject: How do I use popen() to open a process for reading AND writing? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Problem, ko poskušate preusmeriti vhod in izhod poljubnemu suženjskemu procesu je, da lahko nastane mrtva zanka, če oba procesa hkrati čakata na še-ne-generiran vhod. Zanki se lahko izognemo tako, da za več podatkov o distribuciji Kako izvedem v C-ju Subject: How do I sleep() in a C program for less than one second? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993

Najprej se zavedajte, da je vse, kar lahko določite usleep(``, ki zadrži izvajanje za n mikrosekund. Če vaše okolje ne podpira /* usleep - podporna rutina za emulacijo sistemskih klicev 4.2BSD zadnja sprememba originalne verzije: 29. oktober 1984 D A Gwyn */ extern int select(); int usleep( usec ) /* vrne 0, če je ok, sicer -1 */ long usec; /* premor v mikrosekundah */ { static struct /* `timeval' */ { long tv_sec; /* sekunde */ long tv_usec; /* mikrosekunde */ } delay; /* premor _select() */ delay.tv_sec = usec / 1000000L; delay.tv_usec = usec % 1000000L; return select( 0, (long *)0, (long *)0, (long *)0, &delay ); }

Na Unixih System V bi lahko to storili takole: /* podsekundni premori za System V - ali karkoli, kar ima poll() Don Libes, 4/1/1991 BSD-jeva analogija te funkcije je definirana v mikrosekundah, medtem, kot je poll() definiran v milisekundah. Zaradi združljivosti, ta funkcija priskrbi natančnost "po dolgem teku" tako, da oklesti prave zahteve na milisekundo natančno in akumulira mikrosekunde med posameznimi klici z idejo, da jo verjetno kličete v tesni zanki, in se bo po dolgem teku napaka izničila. Če je ne kličete v tesni zanki, potem skoraj gotovo ne potrebujete mikrosekundne natančnosti in v tem primeru vam ni mar za mikrosekunde. Če vam bi bilo mar, tako ali tako ne bi uporabljali Unixa, saj lahko naključno prebavljanje sistema (npr. razporejanje) zmelje časomerilno kodo. Vrne 0 ob uspešnem premoru, -1 ob neuspešnem. */ #include int usleep(usec) unsigned int usec; /* mikrosekunde */ { static subtotal = 0; /* mikrosekunde */ int msec; /* milisekunde */ /* 'foo' je tukaj le zato, ker so imele nekatere verzije 5.3 * hrošča, pri katerem se prvi argument poll() preverja za * obstoj pravilnega pomnilniškega naslova, čeprav je drugi * argument enak 0. */ struct pollfd foo; subtotal += usec; /* če je premor < 1 ms, ne naredi ničesar, a si zapomni */ if (subtotal < 1000) return(0); msec = subtotal/1000; subtotal = subtotal%1000; return poll(&foo,(unsigned long)0,msec); } Še ena možnost za dremanje na System V in verjetno tudi drugih ne-BSD Unixih je paket , volume 4. Ne potrebuje namestitve gonilnika naprave, a deluje brez napak, ko se namesti, (Njegova ločljivost je omejena z vrednostjo Kako pripravim skripte ,setuid` ukazne lupine do delovanja?

Subject: How can I get setuid shell scripts to work? Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993 [ Ta odgovor je dolg, a to je zapleteno in pogosto zastavljeno vprašanje. Hvala Maartenu Litmaathu za ta odgovor in za spodaj omenjeni program ,, Najprej predpostavimo, da ste na različici Unixa (npr. 4.3BSD ali SunOS), ki pozna tako imenovane ,,izvedljive skripte ukaznih lupin``. Takšen skript se mora začeti s podobno vrstico: #!/bin/sh Skript se imenuje ,,izvedljivi``, ker se tako kot resnična (binarna) izvedljiva datoteka začne s tako imenovano ,,magično številko``, ki določa tip izvedljive datoteke. Glejte tudi razdelek . V našem primeru je ta številka enaka ,, #!/bin/sed -f Denimo, da se ta skript imenuje ,/bin. Če potem napišete: foo arg1 arg2 arg3 bo OS preuredil zadeve tako, kot bi napisali: /bin/sed -f /bin/foo arg1 arg2 arg3 Vendar je tukaj neka razlika: če je prižgan bit setuid za ,/bin/sed, ki seveda ni setuid.

Prav, toda kaj, če se moj skript ukazne lupine No, če ga ukazna lupina (ali kdorkoli drug) poskuša izvesti, bo OS vrnil indikacijo napake, saj se datoteka ne začne z veljavno magično številko. Ukazna lupina bo po sprejetju te indikacije /bin/sh lupinski_skript argumenti A zdaj smo že videli, da se v tem primeru bit setuid datoteke ,lupinski_skript` Prav, kaj pa varnostna tveganja pri lupinskih skriptih setuid?

Dobro, denimo, da se skript imenuje ,/etc/skript_setuid` in se začenja z vrstico: #!/bin/sh Zdaj pa poglejmo kaj se zgodi, če izvedemo naslednje ukaze: $ cd /tmp $ ln /etc/skript_setuid -i $ PATH=. $ -i Vemo, da bo zadnji ukaz preurejen v: /bin/sh -i Toda ta ukaz nam bo dal interaktivno ukazno lupino, ki bo z bitom setuid tekla, kot da bi jo pognal lastnik skripta!

Na srečo lahko to varnostno luknjo zlahka zapremo, če napišemo v prvo vrstico: #!/bin/sh - Znak , Vendar pa obstajajo veliko resnejši problemi: $ cd /tmp $ ln /etc/skript_setuid temp $ nice -20 temp & $ mv moj_skript temp Tretji ukaz bo preurejen v: nice -20 /bin/sh - temp Ker se ta ukaz izvaja počasi, bo morda lahko četrti ukaz zamenjal originalno datoteko ,moj_skript` preden ukazna lupina sploh odpre , naj OS zažene skript setuid na drugačen, varen način - System V R4 in 4.4BSD uporabljata gonilnik /dev/fd, s katerim podata interpreterju datotečni deskriptor skripta;

naj bo skript interpretiran posredno, skozi vmesnik, ki se prepriča, da je vse v redu, preden požene pravi interpreter - če uporabljate program , bodo skripti setuid izgledali takole: #!/bin/indir -u #?/bin/sh /etc/skript_setuid

napravite ,,binarni ovoj``: pravo izvedljivo datoteko, ki je setuid in katere edina naloga je pognati interpreter z imenom skripta kot argumentom;

napravite splošen ,,strežnik za skripte setuid``, ki poskuša najti zahtevano ,opravilo` v bazi podatkov veljavnih skriptov in ob uspehu požene pravi interpreter s pravimi argumenti.

Zdaj, ko smo se prepričali, da se interpretira pravilna datoteka, ali so prisotna še kakšna tveganja?

Seveda! Za skripte ukazne lupine ne smete pozabiti eksplicitno nastavitev spremenljivke Et cetera. Zavedati se morate, da skript setuid ,,podeduje`` vse hrošče in varnostna tveganja ukazov, ki jih kliče!

Po vsem tem dobimo vtis, da so lupinski skripti setuid precej tvegan posel! Morda bo za vas bolje programirati v C-ju! Kako lahko ugotovim, kateri uporabnik ali proces ima odprto datoteko ali uporablja določen datotečni sistem (da ga lahko odklopim)?